Po prehodu uničujočega viharja Goretti je v soboto, 10. januarja 2024, v severozahodnem delu Francije skoraj 100.000 gospodinjstev ostalo brez oskrbe z električno energijo. Podjetje Enedis, glavni upravljavec električnega omrežja, je v jutranjem poročilu navedlo, da je brez elektrike še vedno 95.600 odjemalcev, pri čemer je najbolj prizadeta regija Normandija. Tam se s pomanjkanjem energije spopada 92.000 domov, od tega kar 35.000 v departmaju Manche. Operater Enedis je na teren napotil približno 3.000 tehnikov, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev omrežja. Čeprav so elektriko že zagotovili trem četrtinam prvotno prizadetih uporabnikov, razmere v Normandiji ostajajo kritične, medtem ko se v Bretanji stanje počasi stabilizira. V Bretanji je bilo v soboto zjutraj brez napajanja še 2.600 gospodinjstev, predvsem v departmajih Finistère in Côtes-d'Armor. Direktor krizne skupine pri podjetju Enedis je pojasnil, da so njihova prizadevanja trenutno osredotočena na Normandijo, medtem ko se drugod po državi razmere vračajo v običajne tire. Kljub hitremu posredovanju ekip močan veter in poškodovana infrastruktura otežujeta delo na terenu, kar podaljšuje čas sanacije v najbolj izpostavljenih obalnih območjih severne Francije.

Perujska vlada je zaradi nevarnosti intenzivnih padavin, ki jih pričakujejo med januarjem in marcem 2026, razglasila izredne razmere v 382 okrožjih v 20 departmajih po vsej državi. Ukrep, ki ga je s podpisom predsednika Joséja Enriqueja Jeríja Oréja uvedel odlok 003-2026-PCM, bo veljal 60 dni. Cilj te odločitve je omogočiti takojšnjo izvedbo preventivnih ukrepov, odzivanje na morebitne nesreče ter sanacijo infrastrukture na ogroženih območjih. Posebna pozornost je namenjena departmaju Puno, kjer so izredne razmere razglasili v 29 okrožjih znotraj 11 provinc. Lokalne in regionalne oblasti so v sodelovanju z nacionalnimi institucijami dobile pooblastila za nujno ukrepanje, saj vremenske napovedi kažejo na neobičajno močno deževje, ki bi lahko povzročilo poplave in zemeljske plazove. Izredne razmere omogočajo hitrejšo prerazporeditev proračunskih sredstev in logistično podporo civilni zaščiti. Službe za civilno zaščito in ministrstva so že začela usklajevati delo na terenu, da bi zmanjšala tveganje za prebivalstvo in premoženje. Država se s tovrstnimi sezonskimi pojavi spopada redno, vendar obseg tokratne razglasitve kaže na visoko stopnjo nevarnosti, ki jo predstavljajo napovedane meteorološke razmere v prihodnjih dveh mesecih.

Nacionalna vremenska služba Združenih držav Amerike (NWS) je 9. januarja izdala vrsto opozoril zaradi nevarnih vremenskih razmer v Kaliforniji in Nevadi. Za obsežna območja, vključno z gorovji Santa Susana, San Gabriel in San Bernardino, so bila izdana opozorila pred močnim vetrom, ki bodo veljala do popoldneva 11. januarja. Sunki vetra predstavljajo nevarnost za promet in infrastrukturo v regiji, kjer so prebivalce pozvali k previdnosti. Poleg vetra so meteorologi izdali tudi opozorila zaradi nizkih temperatur, ki veljajo predvsem za območje San Francisca in notranje doline severnega dela Kalifornije. Opozorilo pred mrazom ostaja v veljavi do jutranjih ur 10. januarja, kar povečuje tveganje za ranljive skupine prebivalstva. Razmere na obali dodatno otežujejo nevarni morski pojavi, zlasti v okolici otokov Catalina in Santa Barbara. Zadnji val vremenskih opozoril neposredno sledi predhodnim zaostritvam razmer, ki so se začele že prejšnji dan. Meteorološke službe v Los Angelesu, San Diegu in Las Vegasu usklajeno spremljajo premikanje hladne fronte, ki prinaša kombinacijo sunkovitega vetra in nenadnih padcev temperatur. Prebivalcem svetujejo, naj zavarujejo nepritrjene predmete in omejijo nepotrebna potovanja v gorskih predelih.

V Viktoriji so zaradi katastrofalnih gozdnih požarov razglasili popolno prepoved kurjenja. Potrdili so, da so tri osebe pogrešane po požaru v Longwoodu, ena oseba pa naj bi umrla. Uničenih je bilo več domov.

Po močnem deževju se je na Filipinih sprožil obsežen plaz na enem izmed odlagališč odpadkov, pri čemer je umrla vsaj ena oseba, več deset ljudi pa še vedno pogrešajo. Nesreča se je zgodila, ko je zaradi razmočenih tal popustil del gore smeti, ki je pod seboj pokopal okoliške objekte in prebivalce. Reševalne ekipe so na terenu in si prizadevajo najti preživele, vendar delo otežujejo nestabilne razmere in nevarnost dodatnih zdrsov. Oblasti so sporočile, da je iskalna akcija v polnem teku, medtem ko se število pogrešanih še vedno spreminja. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnosti bivanja v bližini velikih odlagališč odpadkov, ki ob ekstremnih vremenskih pojavih postanejo smrtonosna past. Lokalni uradniki in humanitarne organizacije opozarjajo, da so takšna območja zaradi prenaseljenosti in revščine pogosto edina izbira za domovanja najranljivejših skupin. Tragedija spominja na podobne pretekle katastrofe v regiji, kjer so neurejena odlagališča ob monsunskem deževju že povzročila številne žrtve. Filipinska vlada je pod pritiskom, da izboljša upravljanje z odpadki in zagotovi varnejše bivalne pogoje za tiste, ki živijo na robu teh nevarnih območij, vendar so infrastrukturne in socialne težave še vedno globoko ukoreninjene.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

V avstralski zvezni državi Viktorija so v obsežnih gozdnih požarih, ki uničujejo domove in obsežna gozdna območja, izginile tri osebe. Pristojne oblasti so stopnjo požarne ogroženosti razglasile za katastrofalno, kar predstavlja najvišjo stopnjo nevarnosti. Gasilci se trenutno spopadajo s približno 30 aktivnimi požari, ki se zaradi ekstremnih temperatur, ki dosegajo do 46 stopinj Celzija, in močnega vetra hitro širijo. Premierka Viktorije Jacinta Allan je opozorila, da gre za enega najbolj nevarnih dni v zadnjih letih. Požar v bližini mesta Longwood je do zdaj uničil več kot 35.000 hektarjev površin, vključno s številnimi stanovanjskimi objekti in občinskim centrom, medtem ko je ogenj pri kraju Walwa zajel približno 20.000 hektarjev. Razmere so se močno poslabšale v sredo, ko je območje zajel intenziven vročinski val. Zaradi napovedanih uničujočih vetrov na severu države oblasti ocenjujejo, da bodo požari v kratkem postali neobvladljivi. Gre za najhujše razmere po letu 2019, ko je jugovzhod Avstralije prizadelo t. i. črno poletje. Takratni požari so povzročili ogromno materialno škodo in zahtevali 33 smrtnih žrtev. Trenutne razmere v Viktoriji spominjajo na to tragično obdobje, saj kombinacija ekstremne vročine in suše ustvarja idealne pogoje za širjenje ognja, ki ga gasilci kljub vsem naporom ne morejo omejiti.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Močno neurje Goreti je v večernih urah zajelo Francijo in povzročilo obsežno razdejanje, zlasti na obalah Rokavskega preliva in Atlantika. Sunki vetra so dosegali hitrosti do 170 kilometrov na uro, zaradi česar so oblasti v najbolj ogroženih regijah izdale rdeče vremensko opozorilo. Zaradi podrtih dreves in poškodb na električni infrastrukturi je brez oskrbe z električno energijo ostalo več kot 50.000 gospodinjstev, močan veter pa so zabeležili tudi v prestolnici, kjer so sunki bičali vrh Eiffelovega stolpa. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so francoske oblasti sprejele številne preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva. V več departmajih so začasno obustavili šolski pouk in druge izobraževalne dejavnosti, prebivalce pa pozvali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Intervencijske službe so na terenu in se spopadajo s posledicami vetroloma, ki je ohromil tudi dele prometne infrastrukture. Geografski obseg neurja je zajel širok pas od severozahodne obale proti notranjosti države. Čeprav so se najhujši sunki pojavili ob morju, so se posledice nevihte čutile po celotnem severnem delu Francije. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za eno močnejših neurij v zadnjem obdobju, ki je zahtevalo najvišjo stopnjo pripravljenosti vseh reševalnih enot.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

V jugovzhodni avstralski zvezni državi Viktorija je v gozdnih požarih umrl en človek. Požari so uničili domove in prekinili oskrbo z električno energijo na desettisoče gospodinjstev. Na območju Viktorije in Novega Južnega Walesa je bilo izdano opozorilo o vročinskem valu in nevarnosti požarov.

Prebivalci severnega Queenslanda so se čez konec tedna pripravljali na prihod hudega vremenskega sistema, saj se je povečalo tveganje za nastanek tropskega ciklona ob severovzhodni obali Avstralije. Lokalne oblasti in prebivalstvo so v stanju pripravljenosti zaradi opozoril pred nevarnimi poplavami, ki bi lahko neposredno ogrozile življenja na tem območju. Vremenoslovci so napovedali stopnjevanje vremenskih razmer, kar je spodbudilo domačine k izvajanju preventivnih ukrepov. Priprave vključujejo zaščito lastnine in spremljanje uradnih navodil, saj bi lahko morebiten razvoj ciklona povzročil obsežne padavine in močne sunke vetra, ki so značilni za to tropsko regijo v tem letnem času. Regija, ki je pogosto izpostavljena ekstremnim vremenskim pojavom, se spopada z negotovostjo glede natančne poti in moči ciklona. Kljub temu so se skupnosti odzvale z visoko stopnjo previdnosti, da bi čim bolj zmanjšale morebitno škodo in zagotovile varnost prebivalcev pred napovedanim poslabšanjem vremena.

V delu New Yorka je bila izdana opozorila zaradi močnega vetra, ki bo trajala do nedelje popoldne. Sunki vetra lahko dosežejo hitrost do 80 km/h (50 mph). Opozorilo velja za okrožja Northern Erie, Southern Erie, Niagara, Orleans, Monroe, Genesee, Wyoming, Chautauqua, St. Lawrence, Franklin, Clinton in Essex.

Severozahodno Grčijo, predvsem regijo Epir, je prizadelo silovito neurje z obilnimi padavinami, močnim vetrom in sneženjem v višjih legah, ki je povzročilo precejšnjo gmotno škodo in sprožilo iskalno akcijo za pogrešano osebo. V prefekturi Rodopi iskalne enote in policija iščejo 84-letnega kmeta, čigar traktor so našli zapuščenega v bližini narasle reke Lissos. Naraščajoči vodostaji rek Louros in Kalamas povzročajo resne skrbi, saj je slednja že prestopila bregove in poplavila obalna območja, medtem ko so številne ceste v regiji zaradi zemeljskih plazov in nanosov neprevozne. Posebej uničujoč je bil sunkovit tornado v kraju Kalpaki v bližini Janine, ki je popolnoma razdejal perutninsko farmo in povzročil pogin več kot 40.000 piščancev. Poleg kmetijskih objektov so poškodovane tudi stanovanjske stavbe in infrastruktura. V vasi Matsouki je bila zaradi podrtih električnih drogov prekinjena oskrba z električno energijo, ki so jo delavci uspeli vzpostaviti šele po več urah. O težavah poročajo tudi z otoka Lemnos, kjer je močno valovanje v pristanišče Myrina naneslo kamenje in pesek, kar je poškodovalo parkirana vozila in privedlo do zaprtja obalnih poti. Lokalne oblasti opozarjajo, da se regija sooča s hudimi posledicami zaradi pomanjkanja ustrezne protipoplavne zaščite, saj so se nove poškodbe na cestnem in vodovodnem omrežju v občinah Tzoumerka pojavile še preden so bile sanirane posledice prejšnjih poplav. Poleg Epirja so močni vetrovi povzročili škodo tudi na otoku Evbeja in v regiji Ftiotida, medtem ko obalne ceste v Ahaji zalivajo visoki valovi. Gasilci in civilna zaščita ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestabilnega vremena.

Črnogorsko obalo, natančneje turistični biser Ada Bojana, je zajelo močno neurje z visokimi valovi, ki so povzročili obsežno materialno škodo. Razbesnelo morje je v zadnjih dneh neposredno ogrozilo in delno uničilo več turističnih hišic ter objektov ob obali. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako močni valovi neusmiljeno udarjajo ob objekte in jih podirajo v vodo, kar je med turisti in lokalnimi prebivalci povzročilo precejšen šok. Zaradi naravne katastrofe so se v javnosti znova sprožila vprašanja o ustreznosti dolgoročne zaščite tega edinstvenega dela črnogorske obale, ki ga ogroža erozija. Kritiki opozarjajo na domnevno neodzivnost državnih organov pri reševanju problematike izginjanja plaž in zaščite objektov pred podobnimi vremenskimi vplivi. Incident poudarja ranljivost jadranske obale na ekstremne vremenske pojave, ki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Kraljevi meteorološki inštitut (KNMI) je razširil oranžni alarm na večji del države zaradi velike verjetnosti poledice. Inšpektorji Rijkswaterstaata opozarjajo na izjemno nevarnost na cestah in pozivajo k previdnosti.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

V vasi Kefali v občini Kisamos na zahodnem delu Krete je 6. januarja 2026 pozno popoldne izbruhnil obsežen požar, ki je zaradi močnega vetra hitro ogrozil bližnje stanovanjske objekte. Ognjeni zublji so se razširili malo po 18.30, pri čemer so delo gasilskih enot iz mest Hania, Kandanos, Kasteli in Vrises močno oteževali sunki vetra, ki so dosegali hitrost do 9 stopenj po Beaufortovi lestvici. Na prizorišču je posredovalo najmanj sedem gasilskih vozil s številnim moštvom, ki so se spopadali z izjemno zahtevnimi razmerami za gašenje. Župan Kisamosa Giorgos Milonakis je potrdil, da so bili vremenski pogoji kritični, vendar so gasilci s hitrim posredovanjem uspeli preprečiti najhujše. Po zadnjih informacijah so ekipe požar uspele omejiti in ga spraviti pod nadzor, s čimer je bila neposredna nevarnost za naselje odpravljena. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na objektih za zdaj ni.

Mesto Goražde v Bosni in Hercegovini se je po močnem deževju in naraščanju vodostaja reke Drine znašlo v kritičnih razmerah, saj je celotno mestno območje ostalo brez oskrbe s pitno vodo. Do prekinitve je prišlo, ko je narasla voda poplavila črpalne naprave, kar je zahtevalo nujno zaustavitev sistema zaradi zaščite tehnične opreme. Na skupni izredni seji mestnega in kantonalnega štaba civilne zaščite Bosansko-podrinjskega kantona so pristojni organi ocenili stanje in sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer. Po navedbah civilne zaščite bo redna oskrba z vodo vzpostavljena šele v jutranjih urah, saj morajo ekipe najprej zagotoviti tehnično varnost črpalk in preveriti kakovost vode. Prebivalci so bili pozvani k potrpežljivosti, medtem ko se pristojne službe na terenu spopadajo z naraščajočimi vodami Drine, ki še naprej ogrožajo lokalno infrastrukturo. Razmere ostajajo napete, saj vremenske napovedi niso naklonjene hitremu upadanju rečnega toka.

Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala dodatna opozorila glede nizkih temperatur in močnega vetra v Kaliforniji. Opozorilo o zmrzali velja za doline Cuyama, Santa Ynez in Ojai do 9. januarja. Opozorilo o močnem vetru je bilo izdano za zahodne gore Santa Monice do 9. januarja, medtem ko opozorilo o vetru velja za južna in severna okrožja Ventura, Interstate 5, obale okrožja Ventura, notranjo obalo okrožja Ventura, osrednje doline okrožja Ventura, dolino Santa Clarita, obalo Malibu in vzhodno rekreacijsko območje gora Santa Monice do 11. januarja. Opozorilo o mrazu je bilo izdano tudi za območje San Francisca. Opozorila o vetru veljajo tudi za gore okrožja Riverside, gore okrožja San Diego in prelaz San Gorgonio blizu Banninga, doline okrožij San Bernardino in Riverside, gore okrožja San Bernardino in gorovje Santa Ana in Foothills.

Nevihta Goretti je povzročila motnje v prometu po zahodni Franciji. V departmaju Manche so zabeležili sunek vetra s hitrostjo 213 km/h. Po podatkih civilne zaščite je bilo manj kot deset lažje poškodovanih, medtem ko je bilo 380.000 ljudi prizadetih. Opatija Mont-Saint-Michel je ponovno odprla vrata za javnost ob 14. uri.

V Moskvi so oblasti izdale rdeče opozorilo zaradi napovedanega silovitega sneženja in snežnih zametov, ki bodo rusko prestolnico zajeli med večerom 8. januarja in koncem 9. januarja. Po navedbah tiskovne službe ministrstva za izredne razmere (MČS) in napovedih meteorologov bo v manj kot dveh dneh zapadlo skoraj dve tretjini mesečne norme padavin. Pričakujejo, da bo višina novozapadlega snega do jutra 10. januarja presegla 30 centimetrov. Slabšanje vremenskih razmer bo spremljal močan veter s sunki do 18 metrov na sekundo, kar bo povzročalo obsežne snežne zameglitve in zmanjšano vidljivost. Namestnik moskovskega župana za komunalno gospodarstvo in urejanje, Peter Birjukov, je potrdil, da so mestne službe v stanju pripravljenosti. Zaradi napovedanih razmer so prebivalce pozvali k previdnosti na cestah in omejitvi nepotrebnih potovanj. To vremensko poslabšanje neposredno sledi predhodnim napovedim o ekstremnih zimskih razmerah v regiji. Snežni zameti in intenzivne padavine bodo po ocenah strokovnjakov močno ovirali promet in delovanje infrastrukture v večmilijonskem mestu, kar sovpada s t. i. napovedmi o snežnem armagedonu, o katerih so meteorologi poročali že v začetku tedna.

Čilska nacionalna služba za preprečevanje in odzivanje na nesreče (Senapred) je v torek razglasila rdeči alarm za pristaniško mesto Valparaíso zaradi izbruha nevarnega gozdnega požara v sektorju Laguna Verde. Požar, ki se je hitro razširil v bližini naseljenih območij, neposredno ogroža stanovanjske objekte, zaradi česar so oblasti odredile takojšnjo evakuacijo prebivalcev iz ulice Los Colihues in nižje ležečih delov območja. Regionalni direktor službe Senapred Christian Cardemil je potrdil, da je požar aktiven in da so na teren nemudoma napotili gasilske enote ter zračno podporo. Čeprav je ognjena stiha po prvih ocenah zajela manjšo površino, približno 0,01 hektarja, njena bližina hišam predstavlja visoko stopnjo tveganja za lokalno prebivalstvo. Intervencijske službe se na območju spopadajo z zahtevnimi razmerami, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na strnjena naselja.

V gorskem območju Sierra Nevade v Kaliforniji se je v ponedeljek sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal voznika snežnih sani. Reševalne ekipe so se na območje Truckeeja odzvale po klicu na pomoč okoli 14. ure in 20 minut, ko je bila javljena informacija o morebitnem plazu v bližini vrhov Johnson Peak in Castle Peak v okrožju Nevada. Kljub hitremu posredovanju reševalcev so moškega, ki je bil pred tem prijavljen kot pogrešan, našli mrtvega pod debelo snežno odejo. Pristojni organi so potrdili, da je bila nesreča usodna zaradi ujetosti pod snegom. Lokalna policija in reševalne službe so ob tem ponovno opozorile na nevarnost snežnih plazov v visokogorju, kjer so razmere zaradi nestabilne snežne odeje trenutno zelo nevarne.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Združeno kraljestvo se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki jih je prineslo neurje Goretti, zaradi česar so v nekaterih delih države, zlasti v Aberdeenshiru, šole zaprte že četrti zaporedni dan. Arktična zračna masa je povzročila obilno sneženje in nizke temperature, ki so po navedbah lokalnih prebivalcev v nekaterih predelih med najhujšimi v zadnjih 25 letih. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal oranžna in rumena opozorila za sneg in led, ki zajemajo Škotsko, Wales, osrednjo Anglijo in Yorkshire, pri čemer so nekateri predeli prejeli do 30 centimetrov snega. Zaradi nevarnih pogojev na cestah in močnega vetra prihaja do velikih zamud v prometu, številni vzgojno-izobraževalni zavodi pa bodo predvidoma ostali zaprti tudi v petek. Škotski premier John Swinney je obiskal center za vzdrževanje cest v Aberdeenu, da bi se neposredno seznanil z dejavnostmi za odpravljanje posledic snežnih zametov in zagotavljanje prevoznosti ključnih prometnic. Vremenoslovci opozarjajo, da bodo nevarne razmere zaradi poledenitve vztrajale še vsaj do konca tedna. Situacija je povzročila preplah tudi v Londonu, kjer prebivalci s pomočjo radarskih slik spremljajo pot neurja, saj obstaja verjetnost sneženja tudi v južnih delih države. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil o zaprtju infrastrukture, medtem ko se reševalne službe trudijo doseči odrezana območja na višje ležečih predelih Walesa in Peak Districta.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

Reka Išem je zaradi močnega deževja prestopila bregove na svojih najšibkejših točkah v vaseh Murqinë in Mallkuç, kar je povzročilo poplave na več sto hektarjih kmetijskih zemljišč. Situacija ostaja kritična v več naseljih, vključno z Bubqijem, Gramzo, Dervenom in Luzijem, kjer so zaradi vode blokirane lokalne ceste, dostop do nekaterih stanovanjskih objektov pa je onemogočen. Glavni razlog za obsežnost poplav naj bi bilo nedelovanje oziroma slabo vzdrževanje odvodnih kanalov, kar je povzročilo zastajanje vode na poljih in v naseljih. Lokalne oblasti poročajo o težavah v regiji Fushë-Krujë, kjer so narasle vode odrezale dve soseski v vasi Murqinë. Prebivalci se spopadajo z materialno škodo na kmetijskih pridelkih in infrastrukturi. Intervencijske skupine spremljajo stanje, vendar so možnosti za ukrepanje omejene, dokler se nivo vode ne zniža. Dogodek poudarja dolgotrajne težave z infrastrukturo za obvladovanje poplav v tem delu Albanije, ki se ob vsakem močnejšem deževju ponovijo.

V vzhodnem Tennesseeju se obeta topel teden s spomladanskimi temperaturami, oblačnim vremenom in vetrom. Temperature se bodo gibale okoli 10°C. V Kansasu bo nekaj dni topleje, preden bo dež. Nočne temperature se bodo spustile do približno 2°C, čez dan pa bo več sonca. V Missouriju se v torek pričakuje rahla ohladitev, v četrtek pa dež. Nočne temperature bodo okoli 4°C, jutri pa bo pretežno sončno in nekoliko hladneje, z najvišjimi temperaturami okoli 13°C.

Močno deževje z visokim intenzitetom je v torek, 6. januarja, zajelo albanski mesti Drač in Lješ, kar je povzročilo obsežne poplave in resne težave v prometu. Padavine, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah okoli 3. ure, so ohromile ključne mestne četrti in cestne osi, ki so postale popolnoma neprevozno za vozila in neprehodne za pešce. Voda je vdrla tudi do vhodov nekaterih šol, kar je dodatno otežilo dostop do izobraževalnih ustanov. Lokalni prebivalci se spopadajo z materialno škodo in oteženim gibanjem, medtem ko so se na cestah pojavili nenavadni prizori, vključno z mladeničem, ki je v poplavljenih ulicah Drača deskal na vodi. Poleg poplav so močne padavine sprožile tudi zemeljske plazove na nekaterih cestnih odsekih, kar še dodatno ogroža varnost v prometu. Interventne službe so na terenu, vendar visoka raven vode in neprekinjeno deževje upočasnjujeta sanacijo nastale škode.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.